Morfologija psov- geni in mutacije

Zaradi udomačevanja, selekcije želenih fenotipov in križanja pasem, je pes postal sesalec z največ različnimi podvrstami na svetu. Vsi psi pripadajo isti vrsti Canis familiaris. Med posameznemi pasmami pa so ekstremne morfološke variacije, od velikosti psa in oblike glave, do sestave kožuha, barve in vzorcev (npr. čivava in nemška doga sta popolnoma različni pasmi). Po svetu poznamo čez 300 pasem, od tega jih je v ZDA ameriški kinološki klub (AKC – american kennel club) priznal 170. Z izražanjem izrednih medpasemskih razlik, tako kot tudi znotraj posamezne pasme, pes predstavlja do sedaj neopaženo priložnost za preučevanje molekulskih procesov, ki pripomorejo k variabilnosti med sesalci.

V raziskavi, ki sta jo podprla inštitut za preučevanje človeškega genoma (National Human Genome Research Institute) in program Howard Hughes Scholar program, so se posvetili pasji genomiki, kar jim je omogočilo raziskovanje gentskih mehanizmov, ki kontrolirajo značilnosti posameznih pasem. V nekaj primerih so že odkrili mehanizme za uravnavanje preprostih lastnosti. Za pravo razlago zakaj natančno psi izražajo takšno morfološko raznolikost, je potrebnega še nekaj raziskovanja. Razvitih je že nekaj teorij, ki pa še niso potrjene.