Nukleaze
Nukleaze
Nukleaze so encimi, prisotni v vseh celicah, ki katalizirajo hidrolizo fosfoestrskih vezi. Njihova običajna biokemijska vloga je kataliza razgradnje poškodovanih ali postaranih nukleinskih kislin v procesih, ki so potrebni za splošno vzdrževanje reda v celici. Ker nukleaze hidrolizirajo fosfodiestrsko vez, spadajo k fosfodiestrazam. Omeniti moramo še monoestraze (ki cepijo samo monoestre fosforne kisline) in nukleozidaze (encimi, ki cepijo vez med ostankom sladkorja in bazo). Nekateri encimi delujejo na RNA in DNA, medtem ko so drugi substratno specifični.
Nukleaze, ki cepijo molekulo s konca in odcepljajo mononukleotide se imenujejo eksonukleaze. Razdelimo jih na dve veliki skupini, 5'-eksonukleaze in 3'-eksonukleaze, odvisno od tega, na kateri strani verige delujejo. Če se molekula cepi znotraj verige, govorimo o endonukleazah. Najbolje specifični encimi, ki so na razpolago za rezanje DNA, so restrikcijske endonukleaze Po funkciji razlikujemo dve skupini: encime prebavnega trakta, ki cepijo nukleinske kisline rastlinske in živalske hrane, in intracelularne nukleaze s specifično funkcijo- deoksiribonukleaze (DNaze), ki popravljajo motene genske informacije in ribonukleaze (RNaze), ki sodelujejo pri pripravi primarnih produktov transkripcije v gotove tRNA, rRNA in mRNA.
Odločujoč pomen v celici imajo vsekakor nukleaze, ki cepijo visokomolekularne nukleinske kisline na večje fragmente. Med najbolj raziskane nukleaze sodita fosfodiestrazi iz strupa kače klopotače in iz vranice, poleg teh dveh pa tudi vranična deoksiribonukleaza II in ribonukleaza A iz trebušne slinavke (pankreasa).
Viri
Karlson P.: Biokemija. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1980, str. 147-149, 379
