Peptidoglikan
Splošno
Peptidoglikan (drugo ime zanj je tudi murein) najdemo v večini prokariontskih celic z izjemo mikroplazem, saj te nimajo celične stene. V peptidoglikanu so vsaj tri sestavine, ki jih najdemo le pri prokariontih oziroma pri evbakterijah:
- D- aminokisline
- N- acetil –D- muraminska kislina
- Diaminopimelinska kislina
Je ključna polimerna struktura celične stene, ki zagotavlja celici njeno čvrstost in odpornost predvsem na osmotsko Lizo. Z obdelavo z lizocimom peptidoglikan odstranimo in če tako celico nato izpostavimo hipotoničnemu okolju, ta razpade oziroma se raztopi. V hipertoničnem okolju celica brez stenice zavzame sferično obliko in taki obliki pravimo protoplast ali sferoplast, v odvisnosti od tega, kolikšen del celične stenice je odstranjen. Protoplast(popolnoma brez ostankov celične stene), sferoplast (z ostanki celične stene)
Zgradba
Peptidoglikan sestavljajo glikan, ki je linearni polimer ponavljajočega zaporedja dveh aminosladkorjev:
- N- acetilmuraminske kisline
- N- acetil-glukozamina
- Peptidne enote, ki povezujejo glikan v močno mrežasto strukturo
Monomerne enote so z beta (1- 4) glukozidnimi vezmi povezane v iztegnjene verige, ki jih prečno povezujejo kratki peptidi. Aminokislinska sestava in zaporedje peptidov se od bakterije do bakterije razlikujeta.
Bakterije razdelimo glede na položaj in velikost peptidoglikana v dve skupini: V gram-pozitivni bakteriji omogočata povezavo polisaharidnih verig dve vrsti peptidov in sicer tetrapeptid in pentapeptid iz petih ostankov glicina. V tem primeru je peptidoglikan razporejen tudi do 40 slojev in predstavlja lahko 90% celične stene, poleg tega pa je močno prečno povezan. V gram-negativni bakteriji pa je plast peptidoglikana debela le 2 do 3 molekule in je le slabo prepleten s prečnimi vezmi
Slike
Viri
- Morfolologija mikroorganizmov 71013
- Rodney Boyer: TEMELJI BIOKEMIJE, Študentska založba 2005
--Ninzy 21:42, 4 January 2010 (UTC)
