Tollu podobni receptorji

Tollu podobni receptorji (TLR, angl. Toll-like receptors) so vrste proteinov, ki igrajo ključno vlogo v prirojenem imunskem sistemu. So membranski signalizacijski receptorji, ki prepoznavajo različne setavine mikroorganizmov. Ko mikroorganizmi pridejo skozi fizične ovire kot so koža in črevesna stena, jih TLR prepoznajo ter sprožijo reakcijo imunskega odziva. Ime so do bili po njihovi podobnosti proteinu, ki ga zapisuje gen Toll. Tega je odkrila Christine Nusslein-Volhard pri vinski mušici leta 1985.

TLR so vrsta receptorjev, ki prepoznajo vzorce (PRR; angl. pattern-recognition receptors) in prepoznavajo molekule, ki jih ima večina patogenih organizmov, vendar jih razlikujejo od molekul iz gostiteljskih celic. TLR skupaj z receptorji za interlevkin-1 tvorijo naddružino receptorjev. Vsi člani te družine imajo skupno tako imenovano TIR-domeno.

Obstajajo tri podskupine domen TIR. Proteini z podskupino 1 TIR-domen so receptorji za interlevkin, ki ga proizvajajo makrofagi in dendritične celice. Proteini z podskupino 2 TIR-domen so klasični TLR, ki se vežejo direktno ali indirektno na molekule mikrobnega izvora. Tretja podskupina proteinov, ki vsebujejo domene TIR, sestavljajo adaptorske proteine in posredujejo signale od proteinov iz podskupine 1 in 2.

TLR so eni od najstarejših ohranjenih elementov imunskega sistema.

Ocenjujejo, da ima večina vrst sesalcev med deset in petnajst tipov TLR. Trinajst TLR (enostavno poimenovanih TLR1 do TLR13) so indentificirali pri ljudeh in miših, veliko od teh so našli tudi pri drugih vrstah sesalcev, vendar določen TLR, ki ga najdemo pri človeku, ni vedno enak pri vseh sesalcih. Za primer, gen ki kodira protein podoben TLR10 pri človeku, dobimo tudi pri miši, vendar ga je retrovirus nekoč v preteklosti poškodoval. Po drugi strani pa pri miših najdemo TLR 11, 12 in 13, ki jih ne zasledimo pri človeku. To lahko zaplete uporabo laboratorijskih živali kot modelov človekove prirojene imunosti.

TLR prepoznava sestavine zunanje bakterijske membrane in dvoverižno RNA. Vsak TLR prepozna specifičen ligand (molekula, ki je značilna za določen patogen organizem). Ko se ligand veže na TLR, v celici sproži obrambni mehanizem, ki zavaruje celico pred grožnjo.