Taksol: Difference between revisions
No edit summary |
No edit summary |
||
| Line 1: | Line 1: | ||
'''Taksol''' je inhibitor [[mitoza|mitoze]], znan tudi pod generičnim imenom paklitaksel. Uporablja se ga predvsem kot [[citostatik]], saj se veže na [[tubulin|β-tubulin]] v celičnih [[mikrotubul]]ih in jih naredi zelo stabilne oz. nerazgradljive po običajnih mehanizmih, kar onemogoči normalno mitozo. Zmanjšuje tudi prosti tubulin v celici in sproži [[apoptoza|apoptozo]] rakastih celic pri [[levkemija|levkemiji]] [[limfocit]]ov B. | '''Taksol''' je inhibitor [[mitoza|mitoze]], znan tudi pod generičnim imenom paklitaksel. Uporablja se ga predvsem kot [[citostatik]], saj se veže na [[tubulin|β-tubulin]] v celičnih [[mikrotubul]]ih in jih naredi zelo stabilne oz. nerazgradljive po običajnih mehanizmih, kar onemogoči normalno mitozo. Zmanjšuje tudi prosti tubulin v celici in sproži [[apoptoza|apoptozo]] rakastih celic pri [[levkemija|levkemiji]] [[limfocit]]ov B. | ||
Zgodovinsko so ga pridobivali in prvič izolirali leta 1967 iz lubja Kalifornijske Tise (''Taxus brevifolia''), najdemo pa ga tudi v Evropski Tisi (''T. baccata'') in ostalih vrstah te družine<sup>[[Taksol#Viri|[1]]]</sup>. Znanih je nekaj metod semi-sintetične sinteze in od leta 1994 naprej tudi metoda totalne sinteze. | Zgodovinsko so ga pridobivali in prvič izolirali leta 1967 iz lubja Kalifornijske Tise (''Taxus brevifolia''), najdemo pa ga tudi v Evropski Tisi (''T. baccata'') in ostalih vrstah te družine<sup>[[Taksol#Viri|[1]]]</sup>. Znanih je nekaj metod semi-sintetične sinteze in od leta 1994 naprej tudi metoda totalne sinteze. Zaradi ekonomskih razlogov ga sedaj proizvajajo biotehnološko. Taksol proizvajajo tudi nekatere glive, predvsem simbionti Tise. Zaradi začetnega pomanjkanja učinkovine, relativne redkosti in počasne rasti Tise, so razvili tudi analogno semi-sintetično spojino Taksolu poimenovano [[docetaksel]], ki je celo bolj efektivna v boju proti raku. | ||
Revision as of 22:56, 29 December 2009
Taksol je inhibitor mitoze, znan tudi pod generičnim imenom paklitaksel. Uporablja se ga predvsem kot citostatik, saj se veže na β-tubulin v celičnih mikrotubulih in jih naredi zelo stabilne oz. nerazgradljive po običajnih mehanizmih, kar onemogoči normalno mitozo. Zmanjšuje tudi prosti tubulin v celici in sproži apoptozo rakastih celic pri levkemiji limfocitov B.
Zgodovinsko so ga pridobivali in prvič izolirali leta 1967 iz lubja Kalifornijske Tise (Taxus brevifolia), najdemo pa ga tudi v Evropski Tisi (T. baccata) in ostalih vrstah te družine[1]. Znanih je nekaj metod semi-sintetične sinteze in od leta 1994 naprej tudi metoda totalne sinteze. Zaradi ekonomskih razlogov ga sedaj proizvajajo biotehnološko. Taksol proizvajajo tudi nekatere glive, predvsem simbionti Tise. Zaradi začetnega pomanjkanja učinkovine, relativne redkosti in počasne rasti Tise, so razvili tudi analogno semi-sintetično spojino Taksolu poimenovano docetaksel, ki je celo bolj efektivna v boju proti raku.
Viri
- [1] B. V. Sorochinskii, A. I. Prokhnevskii, Method of isolating taxol from Taxus baccata; Chemistry of Natural Compounds, Volume 26, Number 5 / September, 1990
- Paklitaksel, IVZ
- Slovenski medicinski e-slovar; Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Lek d. d.
