Tehnologija DNA: Difference between revisions
(→NOVO) |
No edit summary |
||
Line 2: | Line 2: | ||
===NOVO=== | ===NOVO=== | ||
Prvo predavanje v študijskem letu 2014/15 bo v ponedeljek, 6. oktobra, ob 8. uri v seminarski sobi K3.069. | |||
Zaradi usklajevanja terminov predavanj s prof. Djinović Carugo bomo v prvih tednih semestra imeli spremenjen urnik seminarjev in predavanj. | |||
===Odgovori na vprašanja=== | ===Odgovori na vprašanja=== | ||
Line 17: | Line 18: | ||
|izr. prof. dr. [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si Marko Dolinar] | |izr. prof. dr. [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si Marko Dolinar] | ||
|- | |- | ||
|'''Urnik | |'''Urnik 2014/15''' | ||
| | |Ponedeljek 8:00-9:30 v K3.069 - seminar, sreda 8:00 do 10:30 v K3.069 - predavanja.<br> | ||
|- | |- | ||
|'''Govorilne ure''' | |'''Govorilne ure''' | ||
|V času semestra vsak četrtek od 15h do 16h in/ali po predhodnem dogovoru po telefonu (01) | |V času semestra vsak četrtek od 15h do 16h in/ali po predhodnem dogovoru po telefonu (01) 479-8551; pisarna K2.021 (1. lamela, 2. nadstropje, na koncu hodnika na levi strani). | ||
|- | |- | ||
|'''Izpitni roki 2013/14''' | |'''Izpitni roki 2013/14''' |
Revision as of 14:16, 26 September 2014
NOVO
Prvo predavanje v študijskem letu 2014/15 bo v ponedeljek, 6. oktobra, ob 8. uri v seminarski sobi K3.069.
Zaradi usklajevanja terminov predavanj s prof. Djinović Carugo bomo v prvih tednih semestra imeli spremenjen urnik seminarjev in predavanj.
Odgovori na vprašanja
Tu bodo odgovori na morebitna vprašanja, ki so zanimiva za več študentov.
Podatki o predmetu
Izvedba predmeta | Predavanja: 45 ur, zimski semester 1. letnika magistrskega študija biokemije, laboratorijske vaje 5 h (dva termina po 2,5 h), seminarske vaje 25 h. Splošen opis predmeta je na uradni spletni strani FKKT. |
Predavatelj | izr. prof. dr. Marko Dolinar |
Urnik 2014/15 | Ponedeljek 8:00-9:30 v K3.069 - seminar, sreda 8:00 do 10:30 v K3.069 - predavanja. |
Govorilne ure | V času semestra vsak četrtek od 15h do 16h in/ali po predhodnem dogovoru po telefonu (01) 479-8551; pisarna K2.021 (1. lamela, 2. nadstropje, na koncu hodnika na levi strani). |
Izpitni roki 2013/14 |
Na izpitni rok se prijavite samo, če ste prepričani, da ste se snov dobro naučili in ste jo sposobni tudi kritično uporabiti na primerih. Prijavnic študentom, ki ne bodo prišli na izpit, ne vračam, odjave pred izpitom pa upoštevam - ne glede na razlog za odpoved - do trenutka, ko začnem deliti izpitne pole, tudi po e-pošti. |
Študijska literatura | Bernard R. Glick, Jack J. Pasternak: Molecular Biotechnology, Principles and applications of recombinant DNA, 3rd edition, ASM Press, Washington, 2003 [ISBN 1-55581-269-4] Par izvodov 2. izdaje je bilo naročenih za knjižnico (FKKT/CTK). Cena pri založbi je bila 57 USD. V knjigi je biotehnološki del razložen bolj obširno, kot je potrebno za ta predmet - del knjige je učbenik pri izpbirnem predmetu Molekularna biotehnologija. Študirate še lahko po 2. izdaji; tudi strani zgoraj, v opisu tem, se nanašajo na 2. izdajo, ki je na voljo v CTK in na Veterinarski fakulteti (piše v Cobissu). |
Cilji | Pričakujem, da boste po opravljenem izpitu znali razložiti postopke za analizo DNA (in RNA), posebne primere kloniranja in izražanja genov ter priprave rekombinantnih organizmov, da boste (z nekaj občutka za živi svet) zagovarjali svoje mnenje o etičnih in strokovnih vidikih genske tehnologije. Po opravljenem izpitu bi morali biti sposobni razumeti metodološki del dobro napisanega strokovnega članka s področja molekularne biologije, ki vključuje gensko-tehnološke pristope. Prav tako mislim, da bi študenti morali znati sami sestaviti zaporedje reakcij, ki so potrebne za določen poskus. |
Potek predavanj | Teme po datumih bodo navedene v spletni učilnici. Predavanja bodo po urniku, 3 podaljšane šolske ure s krajšo pavzo. Po koncu predavanj bo pisni izpit s kratkim ustnim zagovorom za vse študente, ki so opravili pisni del. |
Ocenjevanje Seminarji |
Ob vsakem izpitnem vprašanju bo navedeno število točk, ki jih dobite za povsem pravilen odgovor, tako da se lahko bolj posvetite vprašanjem, ki prinašajo več točk. Tudi kriterij za ocenjevanje je znan vnaprej in je povsem aritmetičen in neodvisen od raznih statističnih razrezov. Sestavni del izpita je tudi eno vprašanje (včasih dve) iz snovi vaj. Odgovori na vprašanja z vaj predstavljajo 14 % točk, na teoretična vprašanja pa 86 % ocene pisnega dela izpita. Na ustni del izpita lahko pride samo, kdor zbere pri pisnem izpitu vsaj 55 % vseh možnih točk (ocena 6). Uspeh pri pisnem delu je osnova za končno oceno; na zagovoru lahko preverim manj tem, zato ta del šteje manj. Pričakujem pa, da bo zagovor v okviru znanja na pisnem delu - v tem primeru se ocena ne spremeni, če pa pri zagovoru pokažete boljše ali slabše znanje, kot je kazalo pri pisnem delu, lahko to oceno spremeni za eno, pri ZELO slabem ali ZELO dobrem znanju pa za dve oceni.
|
Sklopi predavanj
1. Uvod. Primerjava DNA-tehnologije in sintezne biologije: metode in cilji.
2. Mutageneza in proteinsko inženirstvo.
3. Izražanje na površini. Dvohibridni sistemi.
4. GS bakterije v agronomiji in postopki za genetsko spreminjanje rastlin.
5. GS rastline, GS hrana.
6. Transgenske živali. Tehnologija izbijanja genov. Utišanje genov z RNAi.
7. Uporaba rekombinantnih mikroorganizmov in biomase v biotehnologiji (seminar).
8. Kloniranje živali.
9. Določanje nukleotidnih zaporedij celotnih genomov. Genomike / proteomika.
10. Tehnologija mikromrež.
11. Forenzične analize na osnovi nukleinskih kislin.
12. Analize DNA v sistematiki in ekologiji.
13. Analize DNA v diagnostiki.
14. Rekombinantna DNA v medicini. Gensko zdravljenje.
15. Zakonsko urejanje dela z rekombinantno DNA.
16. Patentiranje DNA in novih tehnologij, povezanih z DNA (seminar).
17. Novi pristopi v DNA-tehnologiji.
Sklopi (zgoraj) in poglavja v učbeniku (Molecular Biotechnology, 4. izdaja):
- --
- 8. Directed mutagenesis and protein engineering (str. 290-324)
- ni v knjigi
- v skrajšani obliki tri poglavja: 15. Plant growth-promoting bacteria (str. 599-649), 16. Microbial insecticides (str. 652-682) in 18. Genetic engineering of plants: Methodology (str. 725-756)
- 19. Engineering plants to overcome biotic and abiotic stress (str. 759-800) in 20. Engineering plant quality and proteins (str. 803-830)
- 21. Transgenic animals (str. 845-870)
- 17. Large scale production of proteins from recombinant microorganisms (str. 685-720)
- 21. poglavje - zadnje strani (str. 870-890)
- 5. Bioinformatics, genomics and proteomics (str. 146-190)
- ibid.
- ni v knjigi
- ni v knjigi
- 9. Molecular diagnostics (str. 345-375)
- 11. Nucleic acids as therapetic agents (str. 426-456)
Nekatera izpitna vprašanja
1. (2) Kakšna je velikost genoma riža v primerjavi s človekovim?
2. (3) Naštej 3 primere uporabe mestno-specifične mutageneze?
3. (6) V blatu ob jezeru Turkana so našli mumificirani trupli dveh osebkov, enega odraslega in enega otroka. Kako bi na osnovi njune DNA ugotovili, ali gre za starša z otrokom ali ne? Opišite postopek po fazah!
4. (4) Opišite princip delovanja dvohibridnega sistema kvasovk na osnovi proteina Gal4!
5. (3) Kaj vse lahko usmerjeno spreminjamo pri sončnicah za večji hektarski donos in kvaliteto semen?
6. (4) Kako bi lahko detektirali točkovno mutacijo v genu za laktalbumin s pomočjo 3 začetnih oligonukleotidov in fluorescenčnim označevanjem produktov?
7. (2) Po katerem principu poteka ločevanje nastalih produktov pri avtomatskih sekvenatorjih DNA?
Mogoče vam bodo prav prišla stara izpitna vprašanja iz Tehnologije rekombinantne DNA (stari program)- tule so.
==================
Koristne povezave
- Kako čemu rečemo po slovensko? Terminološka komisija pri Slovenskem biokemijskem društvu
- Katedra za biokemijo Fakultete za kemijo in kem. tehnologijo Univerze v Ljubljani
- Razlage nekaterih osnovnih pojmov, novice, strani za študente in predavatelje s področja molekularne biologije, biotehnologije, tehnologije rekombinantne DNA: Access Excellence - tudi slikovno gradivo.
- Slovar biotehnoloških izrazov (vsi slovarji so v angleščini).
- Slovar genetskih izrazov
- Slovar celične biologije;
- Slovar biotehnologije in genetskega inženirstva (FAO)