New pages

26 May 2026

• 16:3116:31, 26 May 2026 Mystiphage (hist | edit) [9,370 bytes] Zala Zupan (talk | contribs) (Created page with "Mystiphage: Generativna AI platforma za personalizirano fagoterapijo in premagovanje antibiotične rezistence KRIZA MODERNE MEDICINE Danes vam bom predstavila projekt Mystiphage, s katerim je študentska ekipa iGEM Toronto dosegla velik uspeh. Sodobna medicina je v današnjem času na robu prepada, zaradi vse večjega pojava antibiotične rezistence oziroma mikrobne odpornosti na antibiotike. Zaradi pretirane in napačne uporabe antibiotikov v humani medicini in kmetijst...")

24 May 2026

• 20:2820:28, 24 May 2026 AbsorBuddy (hist | edit) [12,852 bytes] Milena Todorovska (talk | contribs) (Created page with " ==Uvod== Vitamin B12 oziroma kobalamin je esencialen vodotopen vitamin, ki ima pomembno vlogo pri sintezi DNA, nastajanju rdečih krvnih celic ter pravilnem delovanju živčnega sistema. Pomanjkanje vitamina B12 lahko povzroči številne zdravstvene težave, kot so utrujenost, anemija, nevrološke motnje, motnje koncentracije in trajne poškodbe živčevja. Eden izmed najpomembnejših dejavnikov za učinkovito absorpcijo vitamina B12 v človeškem telesu je intrinzični...")

18 May 2026

• 18:5518:55, 18 May 2026 Pyronix (hist | edit) [10,807 bytes] Lea Jukić (talk | contribs) (Created page with "==Uvod== Gozdni požari vsako leto opustošijo ekosisteme, uničujejo skupnosti in sproščajo ogromne količine CO₂. Trenutne metode gašenja pogosto uporabljajo kemične zaviralce gorenja (kot amonijev polifosfat), ki so sicer učinkoviti, vendar so lahko strupeni za vodne organizme in talno mikrobiologijo. Poleg tega se je logistika odmetavanja tisočih litrov vode ali kemikalij iz letal izkazala za neučinkovito in nevarno za pilote. Projekt švicarske ekipe EPFL n...")

17 May 2026

• 19:2119:21, 17 May 2026 Inženiring dvosmernih kloroplastnih promotorjev za nastavljivo soizražanje več genov v mikroalgah (Chlamydomonas reinhardtii) (hist | edit) [11,991 bytes] Tea Briševac (talk | contribs) (Created page with "izhodišni članek :https://www.nature.com/articles/s42003-025-09478-7 ==Uvod== Mikroalge, zlasti modelni organizem Chlamydomonas reinhardtii, predstavljajo izjemno obetavno platformo za sintezno biologijo in biotehnološko proizvodnjo. Zaradi hitre rasti, nizkih stroškov gojenja in zmožnosti vezave industrijskega CO₂ so privlačne za trajnostno pridobivanje biogoriv, farmacevtskih učinkovin in drugih visokovrednih spojin. Med celičnimi kompartmenti je kloroplast...")
• 17:3617:36, 17 May 2026 Avtonomna biogeneza vseh tridesetih proteinov translacijskega sistema E. coli (hist | edit) [10,532 bytes] JanHvalec (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://www.nature.com/articles/s41467-025-67772-8 Autonomous biogenesis of all thirty proteins of the Escherichia coli translation machinery] == Uvod == En izmed ključnih izzivov sintezne biologije je ustvariti minimalni umetni celični sistem, ki bi bil sposoben obnavljanja lastnih transkripcijskih proteinov. Znanstveniki so raziskovali možnost avtonomne biogeneze vseh tridesetih proteinskih komponent translacijskega sistema E. coli v popolno...")
• 17:2317:23, 17 May 2026 Rekonstitucija transkripcijsko-translacijskih sklopljenih DNA replikacij znotraj kompleksnih in vitro bioloških sistemov (hist | edit) [11,069 bytes] Tejamohar (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://www.nature.com/articles/s41467-025-67411-2 Reconstituting transcription–translation-coupled DNA replication within complex in vitro biological systems]")
• 15:0015:00, 17 May 2026 Konstrukcija celičnih tovarn Escherichia coli za proizvodnjo L-izolevcina na osnovi propionatne poti (hist | edit) [9,906 bytes] Tea Briševac (talk | contribs) (Created page with "==Uvod== L-izolevcin je ena izmed esencialnih aminokislin z razvejano verigo (BCAA – branched-chain amino acids), ki ima pomembno vlogo pri številnih fizioloških procesih v človeškem in živalskem organizmu. Ker ga telo ne more sintetizirati samo, ga je potrebno pridobiti s prehrano ali prehranskimi dopolnili. Njegova uporaba je razširjena v farmacevtski industriji, prehrani, živinoreji in športni prehrani. V medicini sodeluje pri sintezi encimov in hormonov, po...")

16 May 2026

• 15:0415:04, 16 May 2026 PHOENICS (hist | edit) [10,497 bytes] Tjasa.lesnik (talk | contribs) (Created page with "[https://2025.igem.wiki/heidelberg/home] je iGEM projekt skupine Heidelberg. Za projekt je študentska skupina prejela številne nagrade, med drugim so pridobili naziv najboljšega projekta na področju onkologije, nagado za najboljši model, zbirko delov ... == Uvod == Solidni oziroma trdni tumorji predstavljajo večino primerov raka po svetu in so glavni vzrok smrti zaradi rakavih obolenj. Tumorji tega tipa so pogosto obdani s kompleksnim tumorskim mikrookoljem, ki...")
• 11:3311:33, 16 May 2026 Fagni infekcijski cikel v sintetičnih celicah (hist | edit) [11,182 bytes] Primož Šenica Pavletič (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [ https://doi.org/10.1038/s41467-025-67249-8 GLYCO-BUILD: A synthetic cell phage cycle] ==Uvod== ===1=== ===2=== ===3=== ===4=== ==Rezultati== ==Zaključek== ==Literatura==")

13 May 2026

• 14:1314:13, 13 May 2026 Določanje zvijanja RNA in nastanek RNP-kompleksov z mikroskopijo (hist | edit) [7,019 bytes] Ps27615 (talk | contribs) (Created page with "=Uvod= Sekundarna in terciarna struktura RNA se formirata že med transkripcijo in nastajata skupaj s sproščanjem nascentne RNA iz RNA polimeraznega kompleksa. Struktura RNA ima esencialno vlogo pri regulaciji transkripcije, procesiranju mRNA, izrezovanju intronov, regulaciji izražanja genov. Za njihovo preučevanje se poslužujemo monomolekularnih mikroskopskih tehnik, ki nam omogočajo spremljanje formacije RNA strukture v realnem času, določanje sekundarnih motiv...")
• 09:0009:00, 13 May 2026 GLYCO-BUILD: Encimska platformaza sintezo peptidov z evkarionstkimi N-glikani (hist | edit) [12,501 bytes] Anze.perc (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://doi.org/10.1038/s41467-025-67055-2 GLYCO-BUILD: an enzymatic pipeline for the synthesis of peptides carrying eukaryotic N-glycans] ==Uvod== N-glikozilacija proteinov je ključna posttranslacijska modifikacija pri evkariontih, prisotna pri večini sekretornih proteinov. Proces vključuje vezavo specifičnih oligosaharidov na asparaginske ostanke znotraj glikozilacijskih sekvenc, določenih s motivom N-X-S/T, kjer je X lahko katerakoli amino...")
• 06:3706:37, 13 May 2026 BCoated (hist | edit) [9,398 bytes] Meta Smrečnik (talk | contribs) (Created page with "===Uvod=== Projekt BCoated, ki ga je razvila ekipa Wageningen University & Research v okviru tekmovanja iGEM 2025, predstavlja interdisciplinaren pristop k razvoju trajnostnih in modularnih prevlek za semena na osnovi bakterijske celuloze. Projekt združuje principe sintetične biologije, mikrobiologije, materialnih znanosti in bioprocesnega inženirstva z namenom razvoja okolju prijazne alternative obstoječim prevlekam za semena, ki pogosto vsebujejo sintetične polime...")

12 May 2026

• 10:1610:16, 12 May 2026 Pepcitrus (hist | edit) [10,765 bytes] Meri Škorjanc (talk | contribs) (Created page with "==1. Uvod== Citrusi so ena najpomembnejših skupin sadnih rastlin, med katerimi imajo posebno mesto pomaranče kot vir vitaminov, mineralov, vlaknin in bioaktivnih spojin. Po podatkih projekta Pepcitrus se v Braziliji proizvede približno 70 % svetovnega pomarančnega soka in 29 % svežih pomaranč, namenjenih globalni porabi. Bolezni citrusov zato niso le biološki problem, temveč tudi gospodarska in družbena grožnja. Eden glavnih izzivov v citrusni industriji so bak...")
• 09:1209:12, 12 May 2026 Cikel načrtovanja, izdelave, testiranja in učenja (DBTL) pri razvoju celičnega biosenzorja za piruvat na osnovi transkripcijskega faktorja (hist | edit) [9,961 bytes] Tjasa.lesnik (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://pubs.acs.org/doi/10.1021/acssynbio.5c00650] == Uvod == Celični biosenzorji predstavljajo pomembno orodje v sintezni biologiji, saj omogočajo neposredno pretvorbo biokemijskih signalov v merljive biološke odzive v živih celicah. Njihova glavna prednost je možnost real-time spremljanja metabolitov, vendar pa njihovo delovanje pogosto omejujejo nizek dinamični razpon, visoko ozadno izražanje in omejena občutljivost. Te omejitve so še...")

11 May 2026

• 18:1418:14, 11 May 2026 Vpliv optogenetske stimulacije na izražanje nevronskih genov v človeških mezenhimskih matičnih celicah, pridobljenih iz kostnega mozga in maščobnega tkiva (hist | edit) [10,998 bytes] Tjasa.lesnik (talk | contribs) (Created page with "== Uvod == Nevrodegenerativne bolezni predstavljajo velik izziv sodobne medicine, saj so povezane s progresivno izgubo nevronov, kar vodi do motenj v kognitivnih funkcijah, vedenju in gibanju. Kljub številnim raziskavam učinkovite terapevtske strategije še vedno niso zadostno razvite, zato se znanstveniki osredotočajo na nove pristope regenerativne medicine. Pomembno vlogo pri tem imajo mezenhimske matične celice (MSC), ki imajo sposobnost samoobnavljanja in diferen...")
• 18:0218:02, 11 May 2026 Bakterijski senzor zelene svetlobe, specifičen za stacionarno fazo rasti, za povečanje proizvodnje metabolitov (hist | edit) [9,719 bytes] Vidk (talk | contribs) (Created page with "==Uvod== Sintezna biologija omogoča razvoj naprednih bioloških sistemov, ki jih lahko programiramo za izvajanje specifičnih funkcij. Eden pomembnejših ciljev tega področja je optimizacija industrijske proizvodnje metabolitov z uporabo gensko spremenjenih mikroorganizmov. Bakterije lahko delujejo kot celične tovarne za proizvodnjo različnih spojin, kot so zdravila, encimi, biogoriva in prehranski dodatki, vendar se pri takšni proizvodnji pogosto pojavi problem met...")
• 17:5817:58, 11 May 2026 Načrtovanje genetskih programov v sesalskih celicah z uporabo računalniskega orodja GCAD (hist | edit) [12,436 bytes] Filip Petrovič (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://pubs.acs.org/doi/10.1021/acssynbio.5c00670 GCAD: A Computational Framework for Mammalian Genetic Program Computer-Aided Design] == Uvod == Genetski programi v obliki bioloških vezij lahko povzročijo, da biološki sistemi (najpogosteje celice) opravljajo različne specifične biološke naloge. Nabor bioloških delov, ki se lahko uporabijo za konstrukcijo bioloških vezij, se eksponentno veča. Zaradi naraščajoče količine možnih biolo...")
• 17:2117:21, 11 May 2026 NRPieceS (hist | edit) [10,799 bytes] Katarina Gomirsek (talk | contribs) (Created page with "[https://2025.igem.wiki/marburg/ NRPieceS] je projekt ekipe študentov iz Marburga v Nemčiji, ki je dosegla nagrado za najboljšo zbirko delov, najboljši projekt na področju kužnih bolezni in najboljši program, uvrščena pa je bila tudi med najboljših 10 na iGEM tekmovanju. ==Uvod== Predvideva se, da bo antimikrobna rezistenca do leta 2050 postala glavni vzrok smrti na svetu, kar pomeni, da bo ena oseba zaradi tega umrla približno vsake 3 sekunde. Ta pojav imen...")
• 16:4916:49, 11 May 2026 Vpliv sestave gojišča na delovanje vezja na osnovi izločevalnega sistema tipa III (hist | edit) [10,990 bytes] Jana.Bregar (talk | contribs) (Created page with "==Vpliv sestave gojišča na delovanje vezja na osnovi izločevalnega sistema tipa III==")

4 May 2026

• 19:5819:58, 4 May 2026 Uravnavanje evolucijskega potenciala s številom kopij plazmida in regulatorno arhitekturo (hist | edit) [10,065 bytes] Primož Šenica Pavletič (talk | contribs) (Created page with " ==UVOD== Genetski moduli v sintezni biologiji so pogosto zasnovani po analogiji z inženirskimi sistemi. Čeprav je ta pristop lahko uspešen zaradi podobnosti med fizikalnimi in biokemičnimi sistemi, zanemarja ključni dejavnik, ki vpliva na delovanje živih organizmov: evolucijo. Medtem ko so električna vezja statična in nespremenljiva, so genetski sistemi podvrženi stalnim mutacijam in evolucijskemu pritisku, kar sčasoma vodi do postopne okvare funkcije. Zato...")
• 19:0819:08, 4 May 2026 Uravnavanje evolucijskega prilagajanja s številom kopij plazmida in regulacijsko arhitekturo (hist | edit) [0 bytes] Primož Šenica Pavletič (talk | contribs) (Created blank page)

3 May 2026

• 19:1119:11, 3 May 2026 KunPeng (hist | edit) [11,211 bytes] Lara.ferjancic (talk | contribs) (Created page with "[https://2025.igem.wiki/tianjin/index.html] je projekt skupine iz Taijina, ki je bil leta 2025 na tekmovanju iGEM nagrajen kot najboljši sestavljeni biološki del podiplomskih študentov. ==Uvod== ==Opis projekta== ===Delo v E. coli=== ===Delo v Saccharomyces cerevisiae=== ==Zaključek== ==Viri==")
• 19:0519:05, 3 May 2026 Ekspresijska kaseta za sintezo heterolognih proteinov v Y. lipolytica (hist | edit) [12,648 bytes] Tonja omansusnik (talk | contribs) (Created page with "izhodiščni članek: [https://doi.org/10.1021/acssynbio.5c00612 Omics-Based Expression Cassette for Heterologous Protein Production in Y. lipolytica] == Uvod == Rekombinantni heterologno proizvedeni proteini so ključni za raziskave, v prehrambni in farmacevtski industriji ter biotehnologiji. Zato se strmi k razvoju sistemov za proizvodnjo z visokim donosom proteinov z ohranjeno nativno konformacijo in funkcionalnostjo. Učinkovito sintezo lahko ovirajo neučinkovita...")
• 11:1311:13, 3 May 2026 H-NS kot regulator transkripcije in strukture bakterijskega kromatina (hist | edit) [12,325 bytes] Urša Presker (talk | contribs) (Created page with "=Uvod=")
• 08:5808:58, 3 May 2026 Signalizacija z mRNA pri rastlinah (hist | edit) [12,260 bytes] Živa Smodiš (talk | contribs) (Created page with "=Uvod= Pri rastlinah imajo molekule RNA pomembno vlogo ne le znotraj posameznih celic, temveč tudi kot signali, ki omogočajo komunikacijo med celicami in usklajevanje odzivov na razvojne ter okoljske dražljaje. Poseben pomen imajo mobilne mRNA, ki se lahko premikajo tako lokalno kot sistemsko po rastlini in s tem sodelujejo pri regulaciji rasti in razvoja. =Prenos mobilnih mRNA v rastlinah= Prenos teh signalov poteka po dveh glavnih poteh. Na lokalni ravni se mRNA pr...")

1 May 2026

• 16:5516:55, 1 May 2026 InkSight (hist | edit) [11,076 bytes] Lucija Kovaček (talk | contribs) (Created page with "==Uvod== ==Opis projekta== ==Načrtovanje in eksperimentalno delo== ==Zaključek== ==Viri==")

30 April 2026

• 10:5610:56, 30 April 2026 Logično vezje IN, ki vključuje sistem CRISPR/Cas9 in HCR za natančno detekcijo ctDNA (hist | edit) [9,633 bytes] Tiara Pšeničnik (talk | contribs) (Created blank page)

28 April 2026

• 10:5310:53, 28 April 2026 SKIPPIT (hist | edit) [10,717 bytes] Brina Klinar (talk | contribs) (Created page with "==Uvod== ==Opis projekta== ==Zaključek== ==Viri==")

22 April 2026

• 16:3516:35, 22 April 2026 FoCas (hist | edit) [9,243 bytes] Amber Bervar (talk | contribs) (Created page with "[https://2025.igem.wiki/izju-china/ FoCas] je projekt skupine iZJU iz Kitajske.")

20 April 2026

• 08:4608:46, 20 April 2026 Zgradba očetovega kromatina pri sesalcih: zamenjava histonov s protamini in reprogramiranje po oploditvi (hist | edit) [12,581 bytes] Urška Željko (talk | contribs) (Created page with "== Uvod == == Zaključek == == Viri ==")

19 April 2026

• 19:3619:36, 19 April 2026 Bitka za RNA-vezavne proteine med virusom in okuženo celico (hist | edit) [11,094 bytes] Maja Papa (talk | contribs) (Created page with "=Uvod= =Viri:= Category:SEM Category:BMB")
• 10:3410:34, 19 April 2026 Medvrstni prenos kromosomov v kvasovkah vodi do izboljšanja fenotipa in raznolikih transkripcijskih odzivov (hist | edit) [10,664 bytes] Tjasa.lesnik (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://www.nature.com/articles/s41467-025-68164-8 Intergeneric chromosomal transfer in yeast results in improved phenotypes and widespread transcriptional responses]")
• 10:0610:06, 19 April 2026 Preoblikovanje centralnega metabolizma pri Komagataella phaffii za učinkovito sintezo D-manoze (hist | edit) [11,307 bytes] Spela.auer (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://link.springer.com/article/10.1186/s12934-025-02886-8 Rewiring central metabolism in Komagataella phaffii for efficient mannose synthesis] == Uvod == D-manoza je monosaharid, ki je epimer D-glukoze in se razlikuje na C-2 mestu. V naravi je prisotna kot manan, polisaharid iz D-manoze, ki je prisoten v rastlinah (hemiceluloza) in pomemben sestavni del celičnih sten kvasovk. D-manoza se nahaja tudi v človeškem serumu. Uporabljajo jo v f...")
• 08:4208:42, 19 April 2026 Vnos CU-bogatega elementa v 3′ UTR poveča stabilnost in izražanje sintetične mRNA (hist | edit) [10,029 bytes] Lea Jarm (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: https://pubs.acs.org/doi/10.1021/acssynbio.5c00824 == Uvod == Sintetična mRNA omogoča učinkovit pristop vnosa genetske informacije za tvorbo terapevtskih proteinov in vivo. Uspeh mRNA cepiv proti COVID-19 je dodatno potrdil, da gre za izjemno obetaven pristop pri zdravljenju in preprečevanju bolezni. Zaradi vseh svojih prednosti, ki jih imajo mRNA terapevtik, je široka možnost njihove uporabe; npr.; za celično reprogramiranje, imunoterapija...") originally created as "Vnos"
• 02:1002:10, 19 April 2026 Vnos CU-bogatega elementa v 3′ UTR poveča stabilnost in izražanje sintetične mRNA In Vivo (hist | edit) [10,029 bytes] Lea Jarm (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: https://pubs.acs.org/doi/10.1021/acssynbio.5c00824 == Uvod == Sintetična mRNA omogoča učinkovit pristop vnosa genetske informacije za tvorbo terapevtskih proteinov in vivo. Uspeh mRNA cepiv proti COVID-19 je dodatno potrdil, da gre za izjemno obetaven pristop pri zdravljenju in preprečevanju bolezni. Zaradi vseh svojih prednosti, ki jih imajo mRNA terapevtik, je široka možnost njihove uporabe; npr.; za celično reprogramiranje, imunoterapija...")

18 April 2026

• 16:4516:45, 18 April 2026 PiRNA v boju za zaščito genoma (hist | edit) [10,347 bytes] Zan.filipic (talk | contribs) (Created page with "=Uvod= Pri živalskih zarodnih celicah zaščitni mehanizem pred škodljivimi učinki transpozonov predstavljajo PIWI proteini in piRNA. piRNA je RNA, ki interagira s PIWI proteini in je ena od treh ohranjenih malih utiševalnih RNA v evkariontih; drugi dve sta še siRNA (mala interferenčna RNA) in miRNA (mikro RNA). Skupaj s PIWI proteini je odgovorna za preprečevanje premikanja transpozicijskih elementov (transpozonov) v zarodnih celicah in posledično varovanje stab...")
• 16:0416:04, 18 April 2026 Programabilen ribocim za prenos signala RNA (hist | edit) [11,044 bytes] Klemenklopcic (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://www.nature.com/articles/s41467-025-68175-5 A programmable ribozyme for RNA signal transduction] == Uvod == Do zdaj ni bila znana biološka molekula, ki bi prepoznala specifično zaporedje RNA in neposredno, brez vmesnih stopenj, sprožila signal v obliki različnih efektorskih nekodirajočih molekul RNA. Čeprav je bilo do sedaj odkritih kar nekaj molekul RNA, ki so bile uporabljene kot biosenzorji ali pa so imele avtokatalitično sposobno...")
• 14:5214:52, 18 April 2026 Organokataliziran nastanek protocelic od spodaj navzgor (hist | edit) [7,010 bytes] Tjasa.lesnik (talk | contribs) (Created page with "izhodiščni članek: [https://doi.org/10.1038/s41467-026-69597-5 Organocatalyzed bottom-up formation of protocells] == UVOD == Poznavanje spontanega nastanka enoceličnih organizmov je pomembno za razumevanje nastanka življenja v prebiotskih pogojih pribljižno 4 milijarde let nazaj. Ključen korak v razvoju življenja je bila kompartmentalizacija, katero so omogočili vezikli. Znotraj veziklov se namreč poveča kinetika sinteze DNA, RNA, peptidov in ogljikovih hidr...")
• 14:3414:34, 18 April 2026 Organokataliziran nastanek protocelic od spodaj (hist | edit) [0 bytes] Tjasa.lesnik (talk | contribs) (Created page with "hello")

17 April 2026

• 20:3120:31, 17 April 2026 Organizacija mitohondrijskega nukleoida in vloga TFAM pri tem (hist | edit) [10,879 bytes] Evdokijamarkova (talk | contribs) (→Osnovne informacije)

16 April 2026

• 09:3409:34, 16 April 2026 Funkcije protismernih zaporedij RNA (hist | edit) [10,175 bytes] Anjaccrcek (talk | contribs) (Created page with "==Protismerne RNA in eksperimentalni pristopi== Protismerne RNA predstavljajo pomemben mehanizem regulacije genske ekspresije, saj lahko vplivajo na transkripcijo, stabilnost RNA in kromatinsko stanje. Njihovo funkcionalno preučevanje temelji na sodobnih molekularnih pristopih, ki omogočajo specifično uravnavanje RNA ali transkripcije brez neposrednih sprememb DNA zaporedja. Med ključa orodja sodijo protismerni oligonukleotidi (ASO), CRISPR-temeljni sistemi brez reza...")

14 April 2026

• 07:0307:03, 14 April 2026 Reprogramiranje metabolizma bakterije E.coli za fiksacijo CO₂ (hist | edit) [8,381 bytes] Ana Kastelic (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://doi.org/10.1186/s13036-025-00612-x Reprogramme the E. coli metabolism by engineering a functional carbon-fixation pathway] == Uvod == Sodobni svet se sooča z resno krizo naraščajočih emisij ogljikovega dioksida (CO₂), ki neposredno povzročajo učinek tople grede in vse pogostejše ekstremne vremenske pojave. Razumevanje, da je treba glede prekomernih koncentracij tega plina v ozračju nekaj ukreniti, je splošno sprejeto. Narava...")

13 April 2026

• 20:1520:15, 13 April 2026 Heterogeni jedrni RNP-ji in njihova vloga v celici (hist | edit) [12,140 bytes] Ana Debevec (talk | contribs) (Created page with "=Uvod= Heterogeni jedrni ribonukleoproteini (hnRNP) so proteini družine RNA vezavnih proteinov. Poznamo 42 različnih vrst teh proteinov, ki so označeni od hnRNP A1 do hnRNP U. Razdeljeni so v 20 skupin s podobnimi lastnostmi. V hnRNP so bile opažene tri značilne domene, ki omogočajo vezavno na RNA; RNA prepoznavni motiv (RRM), RGG domena ter K-homologna domena (KH). Kombinacije različnih domen je razlog za visoko stopnjo heterogenosti proteinov te družine, najbo...")
• 08:5408:54, 13 April 2026 Telomerazni RNP pri kvasovki (hist | edit) [12,458 bytes] Nika Habič (talk | contribs) (Created page with "== UVOD == --------------------------- == MODIFIKACIJE PO TRANSKRIPCIJI == == PONOVNO VRAČANJE V JEDRO == == DODATNI CIKLJI TRANSPORTA == == INTERAKCIJE Z RAZLIČNIMI PROTEINI == == DINAMIKA VEZAVE == == ZAKLJUČEK ==")

12 April 2026

• 20:0320:03, 12 April 2026 Načrtovanje oscilatorjev proteinov na membrani vodenih s šumom v živih celicah (hist | edit) [11,319 bytes] Varvara Titova (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://pubs.acs.org/doi/10.1021/acssynbio.5c00599 Noise-Guided Design of Synthetic Protein Waves in Living Cells] == Uvod == Sintezna biologija si prizadeva načrtovati biološke sisteme s predvidljivim in nadzorovanim vedenjem. Čeprav je bil dosežen velik napredek pri oblikovanju genetskih vezij, ki uravnavajo transkripcijske procese, ostaja načrtovanje dinamičnih procesov na ravni proteinov, zlasti tistih, ki vključujejo prostorsko in ča...")
• 19:3019:30, 12 April 2026 Samoinducibilno molekulsko stikalo za biosintezo hialuronske kisline z nizko molekulsko maso (hist | edit) [12,034 bytes] Nejc Horvat (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://pubs.acs.org/doi/abs/10.1021/acssynbio.5c00570 Programming Low-Molecular-Weight Hyaluronic Acid Biosynthesis in Bacillus amyloliquefaciens Via an Autoinducible Molecular Switch] == Uvod == Bakterije imajo za regulacijo izražanja genov razvite zelo natančne regulatorne mehanizme, ki se odzivajo na okoljske dejavnike, s čimer vplivajo na metabolizem glede na njihove potrebe in stadij rasti. Sintezni biologi so razvili mnogo strategij reg...")
• 14:4814:48, 12 April 2026 Biogeneza in delovanje spliceosomske komponente U1 (hist | edit) [12,473 bytes] PavelTrojer (talk | contribs) (Created page with "=Uvod= =Zgradba U1 snRNP= =Biogeneza U1 snRNP= =Določanje izrezovalnega mesta na daljavo= =Viri= Category:SEM Category:BMB")
• 10:0810:08, 12 April 2026 Načrtovanje oscilatorjev izražanja proteinov vodenih s šumom v živih celicah (hist | edit) [11,310 bytes] Varvara Titova (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://pubs.acs.org/doi/10.1021/acssynbio.5c00599 Noise-Guided Design of Synthetic Protein Waves in Living Cells] == Uvod == Sintetična biologija si prizadeva načrtovati biološke sisteme s predvidljivim in nadzorovanim vedenjem. Čeprav je bil dosežen velik napredek pri oblikovanju genetskih vezij, ki uravnavajo transkripcijske procese, ostaja načrtovanje dinamičnih procesov na ravni proteinov, zlasti tistih, ki vključujejo prostorsko in...")

11 April 2026

• 19:2019:20, 11 April 2026 Virusni nukleoproteinski kompleksi in njihova funkcija (hist | edit) [11,802 bytes] Mbratkovic (talk | contribs) (Created page with "=UVOD= hnRNP-ji (heterogeneous nuclear ribonucleoproteins) so skupina proteinov, ki jih uvrščamo med RBP-je (RNA binding proteins), torej proteine, ki se vežejo na RNA preko različnih domen in tako izvajajo svoje regulatorne funkcije. hnRNP-ji se vežejo specifično na hnRNA (heterogeneous nuclear RNA, pre-mRNA) in igrajo pomembno vlogo v praktično vseh pomembnih procesih vezanih na nukleinske kisline, kot so transkripcija, izrezovanje intronov, transport in celo po...")
• 14:5714:57, 11 April 2026 Funkcionalna raznolikost dolgih nekodirajočih RNA: Kako lokalizacija v celici in okolje določata vlogo nekodirajočih molekul (hist | edit) [11,755 bytes] Inja.rampre (talk | contribs) (Created page with "Uvod Funkcijska raznolikost in prilagodljivost Vpliv lokacije v celici na funkcijo Odzivnost na okolje in funkcija Strukturna prilagodljivost Zaključek")