Molekulsko kloniranje
Predmet 3. letnika študijskega programa Biokemija. Izvaja se v zimskem semestru. Ima 30 h predavanj, 5 h semnarjev in 40 h laboratorijskih vaj, skupaj 5 kreditnih točk ECTS.
Nosilec predmeta: doc. dr. Marko Dolinar. Vaje so ključni del predmeta. Letos jih bo predvidoma vodil nov asistent, ki pride na katedro v oktobru. Predmet je, poenostavljeno rečeno, polovica predmeta Tehnologija rekombinantne DNA iz starega programa, s tem da so vaje skoraj v celoti ohranjene, iz teorije pa je vključene dobra tretjina snovi.
Izpitni roki še niso določeni, vsekakor pa bosta dva v zimskem in po en v poletnem in jesenskem izpitnem obdobju.
Teme predavanj
- Kloniranje, pojem biološke varnosti in omejitve pri delu.
- Zgodovina molekularne biotehnologije. Laboratorijski organizmi.
- Encimi pri delu z DNA.
- Elektroforezne metode.
- Vektorske molekule. Reporterski geni.
- Sinteza DNA in vitro. Sinteza cDNA. Priprava DNA-knjižnic. Transformiranje celic.
- PCR in izvedene tehnike.
- Hibridizacija, sonde, načini označevanja DNA. Presejanje knjižnic. Mikromreže
- Določanje nukleotidnega zaporedja DNA.
- Ekspresijski sistemi. Transkripcija/translacija in vitro.
- Izražanje v prokariontih: vektorji, fuzije, optimizacija proizvodnje. Usmerjena lokalizacija, topnost, stabilnost, renaturacija.
- Izražanje v kvasovkah, insektnih in sesalskih celicah.
- Mutageneza. Proteinsko inženirstvo.
- Etični vidiki dela z rekombinantnimi molekulami DNA in družbena sprejemljivost gensko spremenjenih organizmov.
Teme seminarjev
Seminarji bodo vključeni v termine predavanj, obdelali pa bomo nekatere ključne dosežke iz zgodovine molekulskega kloniranja. Del seminarjev bomo izvedli z delom po skupinah in poročanjem. Posebna tema seminarjev - za delo doma - bodo ocene tveganja za delo z GSO.
Teme laboratorijskih vaj
Navodila za vaje boste dobili pred začetkom vaj v formatu PDF. Teme vaj bodo:
- Primerjava dveh metod za izolacijo plazmidne DNA, vloga dodatkov, agarozna elektroforeza.
- Načrtovanje začetnih oligonukleotidov, konstruiranje rekombinantnih molekul (računalniška vaja).
- Izolacija plazmidne DNA v srednjem merilu in ocena koncentracije.
- Preparativno rezanje plazmidne DNA z restriktazami.
- Izolacija DNA iz agaroznega gela.
- Priprava kompetentnih celic.
- Ligacija fragmentov DNA in transformacija bakterij. Analiza transformant.
- Indukcija izražanja rekombinantne DNA.
- Analiza topnosti rekombinantnega proteina. Lokalizacija rekombinantnega proteina in test biološke aktivnosti.
Ocenjevanje
Ocena je sestavljena iz 5 % za seminar, 10 % za poročila z vaj, 35 % za kolokvij z vaj in 50 % za teorijo. Izpit je pisni in ustni. Popravljanje ocene je možno samo s ponovnim pisanjem izpita in hkrati kolokvija. Pogoj za opravljen izpit je, da iz teorije dosežete najmanj 50 % točk, da ste pripravili seminar, bili na vseh vajah in ste oddali poročila z vaj. Meje med ocenami bodo: do 9 % 1, do 19 % 2, do 29 % 3, do 39 % 4, do 48 % 5, do 58 % 6, do 68 % 7, do 77 % 8, do 86 % 9, 87 % ali več 10. Če se kdo prijavi na izpit, pa se potem ne odjavi, ne vračam prijavnice, vas pa odjavim, če to odločitev sporočite do trenutka, ko dobite v roke izpitna vprašanja oziroma po e-pošti do razpisane ure izpita.
Primeri sestavljanja ocene:
Prvi primer: Seminar 8, poročila z vaj 9, vprašanja z vaj 7, teorija 57 %. Ocena se sestavi takole: 8*0,5 + 9*1 + 7*3,5 + 57*0,5 = 4 + 9 + 24,5 + 28,5 = 66, kar pomeni končno oceno 7.
Drugi primer (zelo dober študent): Seminar 9, poročila 10, vprašanja z vaj 9, teorija 89 %: seštevek točk je 4,5 + 10 + 31,1 + 44,5 = 90,1, ocena 10.
Tretji primer (manj uspešen študent): Seminar 6, poročila 7, vaje 4, teorija 50 %: seštevek točk je 3 + 7 + 14 + 25 = 49, ocena 6.
Literatura
Twyman & Primrose: Principles of Gene Manipulation and Genomics. Oxford: Blackwell Publishing, 2006.