Holin: Difference between revisions
No edit summary |
No edit summary |
||
| Line 1: | Line 1: | ||
HOLIN<br> | HOLIN<br> | ||
Holin je leta 1864 odkril Andreas Strecker. Je sestavni del celice, posebej celičnih membran in ga štejemo med vitamine skupine B. Molekulska formula holina je | Holin je leta 1864 odkril Andreas Strecker. Je sestavni del celice, posebej celičnih membran in ga štejemo med vitamine skupine B. Molekulska formula holina je C<sub>5</sub>H<sub>14</sub>NO<sup>+</sup>, največkrat pa se nahaja v obliki soli. Holin je zelo pomemben vitamin, saj se z njim začne biosinteza aminokisline [[metionin|metionina] in živčnega prenašalca [[acetilholin|acetilholina]]. Je gradnik še številnih drugih biomolekul. | ||
Vitamin | Vitamin B<sub>8</sub> pospešuje razvoj možganov in krepi spomin ter koncentracijo. Skrbi za normalo delovanje celic v telesu, za presnovo maščob, znižuje krvni tlak, sodeluje pri prenosu živčnih signalov in preprečuje nabiranje maščob v krvi. | ||
Nademo ga v jajcih, ribah, zelenjavi, mesu, kvasu, mleku, stročnicah, lešnikih in orehih. | |||
Učinkuje, kadar nas tarejo bolečine v mišicah in izčrpanost, ob psihični stiski, vnetju kože, ob zmanjšanju sposobnosti pomnjenja in ob nezdravih spremembah na koži in laseh. | Učinkuje, kadar nas tarejo bolečine v mišicah in izčrpanost, ob psihični stiski, vnetju kože, ob zmanjšanju sposobnosti pomnjenja in ob nezdravih spremembah na koži in laseh. | ||
V primeru pomanjkanja holina se zmanjša dejavnost naših možganov in posledično pride do pešanja spomina, bruhanja, vrtoglavice in izpadanja las. Ob preveliki količini holina lahko | V primeru pomanjkanja holina se zmanjša dejavnost naših možganov in posledično pride do pešanja spomina, bruhanja, vrtoglavice in izpadanja las. Ob preveliki količini holina pride lahko do povišanja krvnega tlaka, poškodbe jeter, znojenja, diareje in neprijetnega telesnega vonja po ribah. | ||
Povprečen dnevni vnos | Povprečen dnevni vnos vitamina B<sub>8</sub> je 425 mg/dan za ženske in 550 mg/dan za moške. | ||
Zanimivost: Holin povzroča izrazito intenzivne in dolge sanje. | Zanimivost: Holin povzroča izrazito intenzivne in dolge sanje. | ||
Viri: knjiga Temelji biokemije<br> | Viri: knjiga Temelji biokemije<br> | ||
wikipedija(holin)<br> | wikipedija(holin): http://sl.wikipedia.org/wiki/Holin <br> | ||
spletna stran | spletna stran Krke<br> | ||
[[Category:LEX]] | [[Category:LEX]] | ||
Latest revision as of 13:20, 19 February 2010
HOLIN
Holin je leta 1864 odkril Andreas Strecker. Je sestavni del celice, posebej celičnih membran in ga štejemo med vitamine skupine B. Molekulska formula holina je C5H14NO+, največkrat pa se nahaja v obliki soli. Holin je zelo pomemben vitamin, saj se z njim začne biosinteza aminokisline [[metionin|metionina] in živčnega prenašalca acetilholina. Je gradnik še številnih drugih biomolekul. Vitamin B8 pospešuje razvoj možganov in krepi spomin ter koncentracijo. Skrbi za normalo delovanje celic v telesu, za presnovo maščob, znižuje krvni tlak, sodeluje pri prenosu živčnih signalov in preprečuje nabiranje maščob v krvi.
Nademo ga v jajcih, ribah, zelenjavi, mesu, kvasu, mleku, stročnicah, lešnikih in orehih. Učinkuje, kadar nas tarejo bolečine v mišicah in izčrpanost, ob psihični stiski, vnetju kože, ob zmanjšanju sposobnosti pomnjenja in ob nezdravih spremembah na koži in laseh. V primeru pomanjkanja holina se zmanjša dejavnost naših možganov in posledično pride do pešanja spomina, bruhanja, vrtoglavice in izpadanja las. Ob preveliki količini holina pride lahko do povišanja krvnega tlaka, poškodbe jeter, znojenja, diareje in neprijetnega telesnega vonja po ribah. Povprečen dnevni vnos vitamina B8 je 425 mg/dan za ženske in 550 mg/dan za moške. Zanimivost: Holin povzroča izrazito intenzivne in dolge sanje.
Viri: knjiga Temelji biokemije
wikipedija(holin): http://sl.wikipedia.org/wiki/Holin
spletna stran Krke
