Hirudin

Hirudin

Hirudin je najmočnejši znan naravni inhibitor trombina in spada v eno od dveh večjih skupin direktnih inhibitorjev trombina (bivalentni inhibitorji trombina), kamor spadajo tudi derivati hirudina (najbolj znani: lepirudin, desirudin in bivalirudin). Uporablja se ga kot antikoagulant, saj se ireverzibilno z visoko afiniteto veže na aktivno mesto in na zunanje vezavno mesto (angl.:exosite 1) trombina, to sta mesti, kamor se drugače veže fibrinogen. Pri tem nastane stabilen nekovalenten hirudin-trombin kompleks slika kompleksa (disociacijska konstanta ~10^-14 M ) in tako preprečuje tvorbo fibrina iz fibrinogena in zavira nastanek koagulacijskih faktorjev V,VIII in XIII, kar onemogoči strjevanje krvi. Hirudin se veže tako na trombin vezan v strdkih, kot tudi na prosto plavajočega v krvi (preprečuje nastanek in topi že nastale strdke) .

Zgodovinsko je snov leta 1884 odkril britanski fiziolog John Berry Haycraft v obustnih žlezah medicinske pijavke (hirudo medicinalis) in jo poimenoval po njenem latinskem imenu. Snov so prvič izolirali v petdesetih letih 20. stoletja, njeno strukturo pa so uspeli razvozlati šele leta 1976. Hirudin in njegove derivate najdemo tudi v drugih vrstah pijavk (npr. Hirudinaria manillensis).

Hirudin se lahko pridobiva direktno iz obustnih žlez pijavke, zaradi zamudnega in dragega postopka pa ga pridobivajo, enako kot tudi druge derivate hirudina, z rekombinantno tehnologijo.

V medicini se uporablja za preprečevanje tromboze, terapevtsko pomemben je tudi pri drugih motnjah strjevanja krvi, pri zdravljenju hematomov in površinskih krčnih žil, v obliki injekcije ali kreme, uporabljajo ga tudi za nižanje visokega krvnega pritiska. Prednost hirudina pred drugimi antikoagulanti (npr. heparin) je, da ne vpliva na biološko aktivnost drugih serumskih proteinov. Način zdravljenja pri katerem se uporabljajo pijavke se imenuje hirudoterapija [1].

je polipeptid iz 65 aminokislinskih ostankov (struktura je utrjena s tremi disulfidnimi mostički), molekulska masa je približno 7kDa.

viri

• B. Sket, M. Gogala: Živalstvo Slovenije, stran 150-154
• S. Offermanns, W. Rosenthal: Encyclopedic reference of molecular pharmacology, stran 56-61
• Hirudin, Wikipedia
• Abcam