Izolevcin

Izolevcin je α-aminokislina s kemijsko formulo HO₂CCH(NH₂)CH(CH₃)CH₂CH₃ (slika L-izolevcina). Je [[esencialne aminokisline|esencialna aminokislina] - to pomeni, da mora biti pridobljena s hrano v zadostnih količinah za zadovoljitev potreb telesa. Kodoni, ki zapisujejo izolevcin, so AUU, AUC in AUA.

Je hidrofobna aminokislina. Skupaj s treoninom je ena od dveh aminokislin, ki imata kiralni center na stranski verigi. Ima 4 stereoizomere in dva možna diastereomera. V naravi obstaja v enantiomerni obliki kot (2S,3S)-2-amino-3-metilpentanojska kislina.

Izolevcin je razvejana aminokislina. V telesu imamo tri razvejane aminokisline, to so izolevcin, valin in levcin. Vse pomagajo pri obnovi mišic po delu.

Ohranja stabilno raven energije s tem, da pomaga regulirati krvni sladkor. Pomanjkanje izolevcina lahko povzroča simptome podobne tistim pri hipoglikemiji, ti pa so lahko glavoboli, omotica, utrujenost, zmedenost, razdražljivost.

Glede na to, da je potrebno izolevcin zaužiti, ga najdemo v beljakovinskih živilih, kot so oreščki, semena, mleko (veliko ga je v kazeinu), meso, jajca, ribe, leča, grah, sojine in serumske beljakovine. Za ljudi, ki so na nizkoproteinskih dietah je priporočljivo uživanje dodatkov.

V rastlinah in mikroorganizmih se sintetizira v več korakih, ki se začnejo s piruvatom in α-ketoglutaratom. Encimi, ki sodelujejo v biosintezi so:

1. acetolaktat sintaza

2. izmeroreduktaza acetilhidroksikislin

3. dehidrataza dihidroksikislin

4. valin aminotransferaza

Izolevcin je prvi izoliral Felix Ehrlich leta 1904 (iz razgradnih produktov fibrina, nekateri viri pa navajajo, da iz hemoglobina). Zelo zgodaj so ga pridobili tudi z organsko sintezo (s t.i. Streckerjevo reakcijo).

Temperatura tališča je med 286 in 288 °C.