Porfirin
Porfirini so skupina organskih spojin, ki vsebujejo pirolove obroče. Pirol je pentagon, ki je sestavljen iz štirih atomov ogljika in dušikovega atoma.[1]
Ime »porfirin« je grškega izvora in izhaja iz besede »porphyra« (vijolična). Ime je verjetno sklicevanje na vijolično obarvanje iztrebkov in urina pri bolnikih s porfirijo v času napada.
Porfirini so strukturno ciklični tetrapiroli, derivati osnovnega tetrapirola porfina. V derivatih porfina so b-vodikovi atomi popolnoma ali delno substituirani z različnimi stranskimi verigami, kot so: alkil, hidroksialkil, vinil, karbonil ali karboksilna skupina. Porfirine razvrščamo glede na vrsto stranskih verig na naslednje porfirine: protoporfirin, koproporfirin, uroporfirin.. V strukturi tetrapirolovega obroča so prisotne številne konjugirane dvojne vezi.[2]
Posebnost porfirinov je, da kompleksirajo kovinske ione, kot so magnezijev, železov itd. Če je centralni ion v porfirinski molekuli železo se ta porfirin imenuje [hem] hema) oziroma feroprotoporfirin, ki je sestavina hemoglobina. Kloforil pa je porfirin, ki vsebuje magnezij in je barvilo zelenih listov ter je zelo pomemben pri procesu fotosinteze.
Pri zdravem človeku se porfirini v manjših količinah izločajo iz organizma z blatom in urinom. Poznamo pa bolezni, porfirije, ki so dedne ali pridobljene motnje določenih encimov pri sintezi hema. Delimo jih na eritropoietične in hepatične. Obe temeljita na zvišani sintezi porfirina. Pri eritropoietični porfiriji pride zaradi zvišane proizvodnje porfirina do odlaganja porfirina v koži, zato postane koža senzibilizirana za svetlobo in nastanejo fotodermatoze[3].
Viri
- [1](http://www.ratbehavior.org/porphyrin.htm)
- [2](http://www.dlib.si/v2/Preview.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-XMUDSCPW)
- (http://en.wikipedia.org/wiki/Porphyrin)
- (http://en.wikipedia.org/wiki/Porphyria)
- [3] Peter Karlson: Biokemija, str. 178
