Molekularna biologija arhej

Seminarji pri Molekularni biologiji v študijskem letu 2022/23 obravnavajo pogosto spregledane prokarionte - arheje - in predstavljajo nekatere ključne mehanizme prenosa genetske informacije pri teh mikroorganizmih, kakor tudi nekatere vidike njihove uporabe. Okvirni naslovi tem so navedeni na spodnjem seznamu.

Vse teme temeljijo na preglednih člankih, kar pomeni, da obravnavajo zaključene teme, na katerih je bilo opravljenega že veliko dela. Zato je smiselno, da vsako temo obdelajo po trije študenti. Vsaka skupina mora pripraviti povzetek seminarja z vsaj 1200 besedami in ne več kot 1800 besedami in ga objaviti na tem wikiju. Povzetek ne vsebuje slikovnega gradiva, lahko pa vključuje povezave do slik in videov na spletu. Navedite do 5 ključnih virov (ti ne štejejo v vsoto 1200–1800 besed), ki ste jih uporabili.

Vsaka skupina mora objaviti povzetek seminarja na wikiju najkasneje 24 h pred predstavitvijo svojega seminarja. Kateri del povzetka je napisal kdo, navedite v zavihku 'discussion'. Predstavitev naj bo dolga 15–20 minut, temu pa bo sledila razprava (pribl. 5 minut). Vsak član skupine mora predstaviti en del seminarja, pri čemer mora biti delo enakomerno razdeljeno med vse. Osredotočite se na osnovno temo, ki ste si jo izbrali, in vključite le malo splošnega uvoda, kjer je mogoče pa izpostavite ključne razlike v procesih med bakterijami, evkarionti in arhejami.

Seminarske predstavitve bodo potekale od 15. do 24. maja 2023. V tem času ne bo klasičnih predavanj, torej bodo tako ponedeljkovi kot sredini termini namenjeni seminarjem.

Vsebina seminarjev je izpitna snov. Iz teme seminarjev je ~10 % vprašanj na izpitu (oz. 10 % točk dobite za odgovore iz snovi seminarjev).

Razdelitev seminarjev je potekala v okolju Google Drive, kjer so (bile) navedene povezave do izhodiščnih člankov, s katerimi lahko začnete iskanje literature. Večinoma navedeni viri ne zadoščajo, da bi pripravili kvaliteten 15-minutni seminar, zato boste morali pregledati tudi nekaj primarnih virov (raziskovalnih člankov), ki jih boste poiskali sami oz. jih boste našli citirane v preglednih člankih. Vaši seminarji naj se osredotočijo na osnovno temo iz naslova in naj nimajo dolgih splošnih uvodov. Seminarji si bodo namreč sledili dokaj hitro en za drugim, tako da boste osnove hitro osvojili in jih ni treba ponavljati.

Ko boste pripravljali povzetek, naslov teme na spodnjem seznamu povežite z novo wiki stranjo, ki bo vsebovala povzetek. Na koncu besedila povzetka (pod viri) v novo vrstico dodajte oznako: [[Category:SEM]] [[Category:BMB]]. Primer, kako so bili urejeni seminarji v prejšnjih letih, si lahko ogledate na strani Molekularna biologija koronavirusov (2020/21).

Seznam tem in referenti:

15. maj:

1. Organizacija kromatina pri arhejah (Lara Rajterič, Ivana Stojić, Martin Kresal)
   
2. Proteini SSB pri arhejah (Marcel Tušek, Teo Trost, Laura Simonič)
   
3. Replikacija DNA pri arhejah (Primož Šenica Pavletič, Luka Fink, Maša Karčovnik)
   
4. Transkripcija pri arhejah (Lena Kogoj, Zara Bunc, Nika Frelih)
   

17. maj:

1. Zgodnja evolucija transkripcijskih sistemov in ločitev arhej in bakterij (Tonja Jeromelj, Deni Krašna, Karidia Kolbl)
   
2. Regulacija transkripcije pri arhejah (Tinkara Korošec, Žiga Koren, Pia Kristanc)
   
3. Stabilizacija RNA pri hipertermofilnih arhejah (Janja Bohte, Mia Kobal, Karin Rak)
   

22. maj:

1. Nekodirajoča regulatorna RNA pri arhejah (Tin Vranješ, Tim Agrez) 10-15 min
2. Genetski kod pri arhejah (Lara Zupanc, Lucija Kovaček, Špela Auer)
   
3. Biogeneza ribosomov pri arhejah (Taja Pojbič, Naja Pečovnik Wutt, Matija Novel)
4. Prenosi DNA med arhejami (Ula Mikoš, Taja Mužič, Urša Lah)

24. maj:

1. Mehanizmi popravljanja DNA pri arhejah (Filip Petrovič, Samo Pucihar, Aleš Poljanšek)
2. Virusi pri arhejah (Patricija Kolander, Leila Bohorč, Gal Kastelic)
3. Arheje v biotehnologiji (Miljan Trajković, Tea Amidović, Sofija Stevanović)