Category:LEX: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
No edit summary
Line 1: Line 1:
Gesla v slovarjih so večinoma obdelali študenti dodiplomskih študijev v okviru seminarjev pri različnih predmetih, predvsem Biokemije in Molekularnih osnov ved o življenju. Učitelji so pregledali večino, ne pa vseh opisov gesel, zato vsebine ni mogoče jemati kot nujno pravilne.
==Gelsolin==
 
[http://en.wikipedia.org/wiki/Gelsolin Gelsolin] je aktin-vezavni protein, ki je ključni regulator za montažo in demontažo [http://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D0%BA%D1%82%D0%B8%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D1%84%D0%B8%D0%BB%D0%B0%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D1%82%D0%B8 aktinskih filamentov].  Nahaja se v citosolu, mitohondriju ter v krvni plazmi.
 
Gelsolin je relativno velik in zapleten protein sestavljen iz 6 zelo podobnih delov. Vsak izmed njih je nato razdeljen še na pet β-listov, vsakega izmed njih pa obdajajo še po dve α-vijačnici, ena pravokotno na sklope, druga pa vzporedno.
 
Učinek proteina ( pretvorba gel-tekočina oz. »sol«) so poznali leta 1947 med tem ko so protein odkrili šele leta 1979. Leta 1992 so protein prvič sintetizirali s pomočjo rekombinantne DNA tehnologije.
 
Gelsolin najdemo tako v človeških celicah (hGsh), kot tudi v živalskih, vendar neaktiviranega. Aktivira ga kalcijev ion Ca2+. Protein se zasidra med dve molekuli aktina in cepi filament na dva fragmenta. Ima pa tudi to vlogo da prepreči nadaljnjo rast filamentov. Človeški gelsolin (hGsn) je zaviralec apoptoze, s tem preprečuje naravno uničevanje deformiranih celic (okuženih celic, celic z poškodovano DNA, rakavih celic, odvečnih celic, ipd.). Gelsolin povezujejo z rakom na dojki, vendar tega še niso dokazali.

Revision as of 21:48, 11 December 2010

Gelsolin

Gelsolin je aktin-vezavni protein, ki je ključni regulator za montažo in demontažo aktinskih filamentov. Nahaja se v citosolu, mitohondriju ter v krvni plazmi.

Gelsolin je relativno velik in zapleten protein sestavljen iz 6 zelo podobnih delov. Vsak izmed njih je nato razdeljen še na pet β-listov, vsakega izmed njih pa obdajajo še po dve α-vijačnici, ena pravokotno na sklope, druga pa vzporedno.

Učinek proteina ( pretvorba gel-tekočina oz. »sol«) so poznali leta 1947 med tem ko so protein odkrili šele leta 1979. Leta 1992 so protein prvič sintetizirali s pomočjo rekombinantne DNA tehnologije.

Gelsolin najdemo tako v človeških celicah (hGsh), kot tudi v živalskih, vendar neaktiviranega. Aktivira ga kalcijev ion Ca2+. Protein se zasidra med dve molekuli aktina in cepi filament na dva fragmenta. Ima pa tudi to vlogo da prepreči nadaljnjo rast filamentov. Človeški gelsolin (hGsn) je zaviralec apoptoze, s tem preprečuje naravno uničevanje deformiranih celic (okuženih celic, celic z poškodovano DNA, rakavih celic, odvečnih celic, ipd.). Gelsolin povezujejo z rakom na dojki, vendar tega še niso dokazali.