Category:LEX: Difference between revisions
Tilen Oražem (talk | contribs) (Removing all content from page) |
No edit summary |
||
| Line 1: | Line 1: | ||
'''Laktami'''[http://en.wikipedia.org/wiki/Lactam] | |||
so organske spojine, ki so stavljene iz cikličnega obroča na katerem je vezana skupina -NH-CO. | |||
Laktami nastanejo z reakcijo -NH2 skupine z -COOH skupino. | |||
Lahko obstajajo v alternativnih tavtomernih oblikah kot je lactim oblika. | |||
Laktami so poimenovani glede na velikost cikličnega obroča. | |||
Poznamo α-laktame,β-laktame[http://www.google.si/imgres?imgurl=http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d8/Beta-lactam_antibiotics_example_1.svg/397px-Beta-lactam_antibiotics_example_1.svg.png&imgrefurl=http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Beta-lactam_antibiotics_example_1.svg&usg=__2JiiW04VbUWlr3Mmd4eYsWlhDxM=&h=599&w=397&sz=23&hl=sl&start=0&zoom=1&tbnid=39Aehz8lz70wzM:&tbnh=163&tbnw=108&prev=/images%3Fq%3Dlactam%26um%3D1%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26rls%3Dorg.mozilla:sl:official%26channel%3Ds%26biw%3D1280%26bih%3D810%26tbs%3Disch:1&um=1&itbs=1&iact=hc&vpx=131&vpy=427&dur=5187&hovh=276&hovw=183&tx=80&ty=234&ei=GSAFTZiUOsrusgbv25TmCQ&oei=GSAFTZiUOsrusgbv25TmCQ&esq=1&page=1&ndsp=33&ved=1t:429,r:24,s:0], γ-laktame in δ-laktame, kateri vsebujejo obroče iz treh, štirih, petih ali šestih atomov. Najbolj pomembni so β-laktami, ker so sestavni del penicilinov. | |||
Laktamski antibiotiki, kot so penicilini[http://sl.wikipedia.org/wiki/Penicilini] in cefalosporini delujejo tako, da preprečijo sintezo celične stene bakterij in sicer tako, da preprečijo sintezo mureina[http://www.biology-online.org/dictionary/Murein]. To je peptidoglikan, ki povezuje celično steno v celoto. Bakterijske celice pa ne morejo obstajati brez celične stene. | |||
Obstajajo tudi splošne sintetične metode za organsko sintezo laktamov: | |||
- Laktami nastajajo s kislinsko-katalizno prerazporeditvijo, | |||
- Laktami so oblikovani iz cikličnih ketonov in z reakcijo hidrazinske kisline Schmitt, | |||
- Laktami nastanejo s ciklizacijo aminokislin, | |||
- Jodolaktamizacija. | |||
Nekateri laktami so velikega industrijskega pomena. 1-vinil-2-pirolidinon, ki je polarimiziran se običajno uporablja v aerosolnih razpršilcih za lase . | |||
== Viri: == | |||
- http://chemistry.boisestate.edu/people/richardbanks/organic/nomenclature/amidenomenclature1.htm | |||
- http://goldbook.iupac.org/L03435.html | |||
- http://en.citizendium.org/wiki/Lactam | |||
- http://www.answers.com/topic/lactam | |||
[[Category:LEX]] | |||
Revision as of 19:22, 12 December 2010
Laktami[1] so organske spojine, ki so stavljene iz cikličnega obroča na katerem je vezana skupina -NH-CO. Laktami nastanejo z reakcijo -NH2 skupine z -COOH skupino.
Lahko obstajajo v alternativnih tavtomernih oblikah kot je lactim oblika. Laktami so poimenovani glede na velikost cikličnega obroča.
Poznamo α-laktame,β-laktame[2], γ-laktame in δ-laktame, kateri vsebujejo obroče iz treh, štirih, petih ali šestih atomov. Najbolj pomembni so β-laktami, ker so sestavni del penicilinov.
Laktamski antibiotiki, kot so penicilini[3] in cefalosporini delujejo tako, da preprečijo sintezo celične stene bakterij in sicer tako, da preprečijo sintezo mureina[4]. To je peptidoglikan, ki povezuje celično steno v celoto. Bakterijske celice pa ne morejo obstajati brez celične stene.
Obstajajo tudi splošne sintetične metode za organsko sintezo laktamov: - Laktami nastajajo s kislinsko-katalizno prerazporeditvijo, - Laktami so oblikovani iz cikličnih ketonov in z reakcijo hidrazinske kisline Schmitt, - Laktami nastanejo s ciklizacijo aminokislin, - Jodolaktamizacija.
Nekateri laktami so velikega industrijskega pomena. 1-vinil-2-pirolidinon, ki je polarimiziran se običajno uporablja v aerosolnih razpršilcih za lase .
Viri:
- http://chemistry.boisestate.edu/people/richardbanks/organic/nomenclature/amidenomenclature1.htm
- http://goldbook.iupac.org/L03435.html
Pages in category "LEX"
The following 200 pages are in this category, out of 448 total.
(previous page) (next page)A
- Abscizinska kislina
- Acetil koencim A
- Acetilholin
- Acetilholinesteraza
- Adiponektin
- Adrenoreceptorji
- Agaroza
- Aglutinin
- Agrin
- Aktin
- Aktivacija limfocitov T
- Akvaporin
- Alanin
- Albumini
- Alkalna fosfataza
- Alkohol dehidrogenaza
- Alkohol oksidaza
- Alzheimerjeva bolezen
- Amilaza
- Amilin
- Amiloid beta
- Aminokisline in proteini
- Aminotransferaza
- Androsteron
- Aneksin
- Angiogenin
- Angiotenzin
- Antibiotiki
- Antiidiotipska protitelesa
- Antimicin
- Apolipoprotein
- Aprotinin
- Arahidonska kislina
- Argin
- Arginaza
- Arginin
- Aromataza
- Asparagin
- Asparaginska kislina
- ATPaze
- Avidin
- Avksini
- Avtoprotitelesa
- Azokazein
B
C
D
E
F
G
- G-proteini
- Galaktoza
- Galektin
- Gangliozidi
- User:GasperM
- Gelsolin
- Gemcitabin
- Genetsko spremenjeni organizmi
- Genotoksini
- Germin
- Glicin
- Glikogen
- Glikozil transferaza
- Glikozilacija
- Globin
- Globulini
- Glukagon
- Glukokortikoidi
- Glukoza
- Glukozaminoglikani
- Glukuronska kislina
- Glutamin
- Glutaminska kislina
- Glutation
- Glutation S-transferaza
- Gonadotropini
- Gosipol
- Gvajakol
![[2]](http://www.google.si/imgres?imgurl=http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d8/Beta-lactam_antibiotics_example_1.svg/397px-Beta-lactam_antibiotics_example_1.svg.png&imgrefurl=http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Beta-lactam_antibiotics_example_1.svg&usg=__2JiiW04VbUWlr3Mmd4eYsWlhDxM=&h=599&w=397&sz=23&hl=sl&start=0&zoom=1&tbnid=39Aehz8lz70wzM:&tbnh=163&tbnw=108&prev=/images%3Fq%3Dlactam%26um%3D1%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26rls%3Dorg.mozilla:sl:official%26channel%3Ds%26biw%3D1280%26bih%3D810%26tbs%3Disch:1&um=1&itbs=1&iact=hc&vpx=131&vpy=427&dur=5187&hovh=276&hovw=183&tx=80&ty=234&ei=GSAFTZiUOsrusgbv25TmCQ&oei=GSAFTZiUOsrusgbv25TmCQ&esq=1&page=1&ndsp=33&ved=1t:429,r:24,s:0){kind=link}