Category:LEX: Difference between revisions
(Removing all content from page) |
No edit summary |
||
Line 1: | Line 1: | ||
== '''Estriol''' == | |||
Estriol je eden izmed treh glavnih [http://www.google.si/search?source=ig&hl=sl&rlz=&=&q=estrogeni&btnG=Iskanje+Google&aq=f&oq= estrogenov], ki jih proizvaja človeško telo. Proizvaja se skoraj izključno med nosečnostjo, ko posteljica izloča velike količine estrogenov. Njegova molekulska formula je C<sub>18</sub>H<sub>24</sub>0<sub>3</sub>. Je šibek estrogen in glavni metabolit [http://en.wikipedia.org/wiki/Estradiol estradiola] in [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Estron.svg estrona]. Pretvorba v estriol poteka večinoma v jetrih. | |||
Njegova količina je najvišja v času zanositve, kar povzroča tudi jutranjo slabost. Merimo ga lahko v materinem urinu ali v krvi. Njegova količina pove, ali je ženska noseča. Nizka količina estriola pomeni težave pri razvoju ploda, kromosomsko ali prirojeno napako v zarodku, kot je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Downov_sindrom Downov sindrom]. | |||
Estriol zmanjšuje simptome bolezni pri nosečnicah z multiplo sklerozo, varuje pred boleznimi srca in velja za enega najvarnejših estrogenov za pomoč pri nadzoru simptomov menopavze, kot so nespečnost, razdražljivost, vročinski oblivi, nočno znojenje, depresija… Z razliko od ostalih estrogenov pa estriol ne povečuje tveganja nastanka raka dojk ali raka endometrija. Ker je estriol šibek estrogen, morajo biti količine odmerkov za odpravo simptomov velike, kar pa povzroča slabost. Standardna doza estriola znaša od 2 do 8 mg na dan. Veliko žensk potrebuje odmerek v količini 8 mg na dan, da zmanjšajo simptome menopavze. | |||
Leta 1970 so predlagali, da bi se lahko uporabljal v terapevtske namene kot estrogen vendar kasnejše raziskave te domneve niso potrdile. | |||
== '''Viri''' == | |||
• http://en.wikipedia.org/wiki/Estriol | |||
• http://www.wisegeek.com/what-is-estriol.htm | |||
• http://www.earlymenopause.com/hrt_estriol.htm | |||
[[Category:LEX]] |
Revision as of 23:02, 12 December 2010
Estriol
Estriol je eden izmed treh glavnih estrogenov, ki jih proizvaja človeško telo. Proizvaja se skoraj izključno med nosečnostjo, ko posteljica izloča velike količine estrogenov. Njegova molekulska formula je C18H2403. Je šibek estrogen in glavni metabolit estradiola in estrona. Pretvorba v estriol poteka večinoma v jetrih.
Njegova količina je najvišja v času zanositve, kar povzroča tudi jutranjo slabost. Merimo ga lahko v materinem urinu ali v krvi. Njegova količina pove, ali je ženska noseča. Nizka količina estriola pomeni težave pri razvoju ploda, kromosomsko ali prirojeno napako v zarodku, kot je Downov sindrom.
Estriol zmanjšuje simptome bolezni pri nosečnicah z multiplo sklerozo, varuje pred boleznimi srca in velja za enega najvarnejših estrogenov za pomoč pri nadzoru simptomov menopavze, kot so nespečnost, razdražljivost, vročinski oblivi, nočno znojenje, depresija… Z razliko od ostalih estrogenov pa estriol ne povečuje tveganja nastanka raka dojk ali raka endometrija. Ker je estriol šibek estrogen, morajo biti količine odmerkov za odpravo simptomov velike, kar pa povzroča slabost. Standardna doza estriola znaša od 2 do 8 mg na dan. Veliko žensk potrebuje odmerek v količini 8 mg na dan, da zmanjšajo simptome menopavze.
Leta 1970 so predlagali, da bi se lahko uporabljal v terapevtske namene kot estrogen vendar kasnejše raziskave te domneve niso potrdile.
Viri
• http://en.wikipedia.org/wiki/Estriol
Pages in category "LEX"
The following 200 pages are in this category, out of 448 total.
(previous page) (next page)A
- Abscizinska kislina
- Acetil koencim A
- Acetilholin
- Acetilholinesteraza
- Adiponektin
- Adrenoreceptorji
- Agaroza
- Aglutinin
- Agrin
- Aktin
- Aktivacija limfocitov T
- Akvaporin
- Alanin
- Albumini
- Alkalna fosfataza
- Alkohol dehidrogenaza
- Alkohol oksidaza
- Alzheimerjeva bolezen
- Amilaza
- Amilin
- Amiloid beta
- Aminokisline in proteini
- Aminotransferaza
- Androsteron
- Aneksin
- Angiogenin
- Angiotenzin
- Antibiotiki
- Antiidiotipska protitelesa
- Antimicin
- Apolipoprotein
- Aprotinin
- Arahidonska kislina
- Argin
- Arginaza
- Arginin
- Aromataza
- Asparagin
- Asparaginska kislina
- ATPaze
- Avidin
- Avksini
- Avtoprotitelesa
- Azokazein
B
C
D
E
F
G
- G-proteini
- Galaktoza
- Galektin
- Gangliozidi
- User:GasperM
- Gelsolin
- Gemcitabin
- Genetsko spremenjeni organizmi
- Genotoksini
- Germin
- Glicin
- Glikogen
- Glikozil transferaza
- Glikozilacija
- Globin
- Globulini
- Glukagon
- Glukokortikoidi
- Glukoza
- Glukozaminoglikani
- Glukuronska kislina
- Glutamin
- Glutaminska kislina
- Glutation
- Glutation S-transferaza
- Gonadotropini
- Gosipol
- Gvajakol