Category:LEX: Difference between revisions
Tilen Oražem (talk | contribs) (Removing all content from page) |
No edit summary |
||
Line 1: | Line 1: | ||
'''Laktami'''[http://en.wikipedia.org/wiki/Lactam] | |||
so organske spojine, ki so stavljene iz cikličnega obroča na katerem je vezana skupina -NH-CO. | |||
Laktami nastanejo z reakcijo -NH2 skupine z -COOH skupino. | |||
Lahko obstajajo v alternativnih tavtomernih oblikah kot je lactim oblika. | |||
Laktami so poimenovani glede na velikost cikličnega obroča. | |||
Poznamo α-laktame,β-laktame[http://www.google.si/imgres?imgurl=http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d8/Beta-lactam_antibiotics_example_1.svg/397px-Beta-lactam_antibiotics_example_1.svg.png&imgrefurl=http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Beta-lactam_antibiotics_example_1.svg&usg=__2JiiW04VbUWlr3Mmd4eYsWlhDxM=&h=599&w=397&sz=23&hl=sl&start=0&zoom=1&tbnid=39Aehz8lz70wzM:&tbnh=163&tbnw=108&prev=/images%3Fq%3Dlactam%26um%3D1%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26rls%3Dorg.mozilla:sl:official%26channel%3Ds%26biw%3D1280%26bih%3D810%26tbs%3Disch:1&um=1&itbs=1&iact=hc&vpx=131&vpy=427&dur=5187&hovh=276&hovw=183&tx=80&ty=234&ei=GSAFTZiUOsrusgbv25TmCQ&oei=GSAFTZiUOsrusgbv25TmCQ&esq=1&page=1&ndsp=33&ved=1t:429,r:24,s:0], γ-laktame in δ-laktame, kateri vsebujejo obroče iz treh, štirih, petih ali šestih atomov. Najbolj pomembni so β-laktami, ker so sestavni del penicilinov. | |||
Laktamski antibiotiki, kot so penicilini[http://sl.wikipedia.org/wiki/Penicilini] in cefalosporini delujejo tako, da preprečijo sintezo celične stene bakterij in sicer tako, da preprečijo sintezo mureina[http://www.biology-online.org/dictionary/Murein]. To je peptidoglikan, ki povezuje celično steno v celoto. Bakterijske celice pa ne morejo obstajati brez celične stene. | |||
Obstajajo tudi splošne sintetične metode za organsko sintezo laktamov: | |||
- Laktami nastajajo s kislinsko-katalizno prerazporeditvijo, | |||
- Laktami so oblikovani iz cikličnih ketonov in z reakcijo hidrazinske kisline Schmitt, | |||
- Laktami nastanejo s ciklizacijo aminokislin, | |||
- Jodolaktamizacija. | |||
Nekateri laktami so velikega industrijskega pomena. 1-vinil-2-pirolidinon, ki je polarimiziran se običajno uporablja v aerosolnih razpršilcih za lase . | |||
== Viri: == | |||
- http://chemistry.boisestate.edu/people/richardbanks/organic/nomenclature/amidenomenclature1.htm | |||
- http://goldbook.iupac.org/L03435.html | |||
- http://en.citizendium.org/wiki/Lactam | |||
- http://www.answers.com/topic/lactam | |||
[[Category:LEX]] |
Revision as of 19:22, 12 December 2010
Laktami[1] so organske spojine, ki so stavljene iz cikličnega obroča na katerem je vezana skupina -NH-CO. Laktami nastanejo z reakcijo -NH2 skupine z -COOH skupino.
Lahko obstajajo v alternativnih tavtomernih oblikah kot je lactim oblika. Laktami so poimenovani glede na velikost cikličnega obroča.
Poznamo α-laktame,β-laktame[2], γ-laktame in δ-laktame, kateri vsebujejo obroče iz treh, štirih, petih ali šestih atomov. Najbolj pomembni so β-laktami, ker so sestavni del penicilinov.
Laktamski antibiotiki, kot so penicilini[3] in cefalosporini delujejo tako, da preprečijo sintezo celične stene bakterij in sicer tako, da preprečijo sintezo mureina[4]. To je peptidoglikan, ki povezuje celično steno v celoto. Bakterijske celice pa ne morejo obstajati brez celične stene.
Obstajajo tudi splošne sintetične metode za organsko sintezo laktamov: - Laktami nastajajo s kislinsko-katalizno prerazporeditvijo, - Laktami so oblikovani iz cikličnih ketonov in z reakcijo hidrazinske kisline Schmitt, - Laktami nastanejo s ciklizacijo aminokislin, - Jodolaktamizacija.
Nekateri laktami so velikega industrijskega pomena. 1-vinil-2-pirolidinon, ki je polarimiziran se običajno uporablja v aerosolnih razpršilcih za lase .
Viri:
- http://chemistry.boisestate.edu/people/richardbanks/organic/nomenclature/amidenomenclature1.htm
- http://goldbook.iupac.org/L03435.html
Pages in category "LEX"
The following 200 pages are in this category, out of 448 total.
(previous page) (next page)K
- Karvon
- Katalaza
- Katehin
- Kateholamini
- Katepsin B
- Katepsin C
- Katepsin D
- Katepsini
- Kaveolin
- Kazein
- Kemiluminiscenca
- Keratin
- Ketonska telesa
- Kimotripsin
- Kinezin
- Kinin
- Kininogen
- Klavulanska kislina
- Kloramfenikol
- Klorid
- Klorofil
- Kobalamin
- Koencim B12
- Koencim Q10
- Kofein
- Kolagen (I)
- Kolagen IV
- Kolagen VI
- Kolageni
- Kolageni - splošno
- Koleratoksin
- Kolibaktin
- Kreatin
- Kreatin kinaza
- Kreatinin
- Kristalin
- Ksenobiotiki
- Ksiloglukan
- Ksiloza
- Kurkumin
- Kvercetin
L
M
N
P
- P53
- Paklitaksel
- Palitoksin
- Papain
- Paratiroidni hormon
- Parkinsonova bolezen
- Pektin
- Penicilin
- Pepsin
- Peptidoglikan
- Peroksidaza
- User talk:Petk
- Pilokarpin
- Piridoksin
- Pirimidini
- Pirofosfataza
- Pirogalol
- Piruvat
- Piruvat kinaza
- Plastocianin
- Podvojevanje DNA
- Polifenoli
- Polimeraze
- Porfirin
- Porini
- Pregled metabolizma
- Prepisovanje DNA v RNA
- Prionski protein
- Prohormon
- Prolin
- Prostaciklin
- Prostaglandini
- Proteasom
- Protein A
- Protein-kinaza
- Proteoglikani
- Protonske črpalke
- Provitamini
- Purini
- Puromicin
R
- Rafinoza
- Rak
- Ras-proteini
- Ravni proteinske strukture
- Receptor za inzulin
- Receptorji smrti
- Receptorji za estrogene
- Relaksin
- Renin
- Resveratrol
- Retrotranspozoni
- Reverzna transkriptaza
- Revmatoidni faktor
- Ribocimi
- Ribonukleaze
- Ribonukleoprotein
- Ribonukleotid
- Ribonukleotidi
- Ricin
- Rifampcin
- Rifampicin
- RNaza A
- RNaza H
- RuBisCO
S
- S-adenozilmetionin
- Saharoza
- Saksitoksin
- User talk:SandraZaplotnik
- User talk:Sebancpeter
- Sekretom
- Selenoproteini
- Semikonzervativno podvajanje
- Seskviterpeni
- Sfingozin
- Siderofori
- Sinteza proteinov
- Sinuklein
- Sladila
- Sladkorna bolezen tipa I in II
- Somatostatin
- Somatotropin
- Spermidin
- Spermin
- Statini
- Steroidi
- Steroli
- Subtilizin
- Sulfotransferaze
- Superoksid-dismutaza